Thuli Madonsela

U-Thulisile Nomkhosi "Thuli"Madonsela wabelethwa mhlaka-28kuNobayeni 1962.Mmeli weSewula Afrika nophrofesa wezomthetho,ophethe isihlalo sezobulungiswa bezehlalakahle e-Stellenbosch University kusukela ngoTjhirhweni 2018.Wasebenza njengomvikeli womphakathi weSewula Afrika kusukela mhlana ali-19 kuSewula 2009 ukufika mhlaka-14 kuSewula 2016.Ngo-1996,wasiza ngokutlola umthethosisekelo wokugcina weSewula Afrika owamenyezelwa nguMengameli u-Nelson Mandela.
Ipilo yokuthoma nefundo
[edit | hlela umthombo]U-Madonsela wabelethwa e-Goli ngo-1962,indodakazi yabarhwebi abangakahleleki u-Bafana no-Nomasonto, begodu wakhulela e-Soweto.Waya e-Evelyn Baring High School e-Nhlangano e-Swatini,lapho umndenakhe uvela khona.Waphothula nge-BA kwezomthetho e-University of the Swaziland ngo-1987,kunye ne-LLB e-University of the Witwatersrand ngo-1990.NgoNtaka ka-2015,u-Madonsela wanikelwa i-Doctor of Laws degree,LL. D.(Honoris causa) evela eYunivesithi ye-Stellenbosch,kulandele enye idigri kaDorhodera wezomthetho,i-LL.D.(honoris causa)evela e -University of Cape Town ngoMgwengweni ka-2015.Ubuye abe nama-doctorate ahloniphekileko avela e-Rhodes University kunye ne-University of Fort Hare.
Ipolotiki
[edit | hlela umthombo]U-Madonsela,bekube ngu-2007,bekalilunga elivamileko legatja le-Pitori le-African National Congress (ANC). Ngesikhathi sebandlululo u-Madonsela wasebenza ku-ANC kunye nehlangano ye-United Democratic Front elwisana nebandlululo.Ukholelwa bona ukubamba isikhundla sepolotiki angeze kwaba "yigalelo lakhe elihle khulu njengomuntu". Ngo-1994 wala isikhundla se-ANC MP ePalamende yokuthoma yeSewula Afrika ngemva kwebandlululo. NgoTjhirhweni wee-2014 kwabikwa bona amagatja amanengi we-ANC e-Gauteng akhenge aphumelele ukumkhetha njengomuntu ozokujamela i-ANC ku-National Assembly nofana kwenye yeziphathimandla zesifunda ekhethweni mazombe lango-2014.Umkhulumeli wakhe wathi bekangazi ngokuphakanyiswa kwakhe begodu bengeze akwamukele.
Umsebenzi wokuthoma
[edit | hlela umthombo]U-Madonsela bekasebenzela iinyunyana zabasebenzi begodu nasemikhakheni yomphakathi neyangasese kusukela ngeminyaka yabo-1980.Bekalilunga lesiqhema esatlama umthethosisekelo wokugcina weSewula Afrika owamenyezelwa nguMongameli wangaleso sikhathi u-Nelson Mandela ngo-1996.Ngemva kokuhlongakala kwaka-Mandela, u-Madonsela wathi ngokumhlonipha:"Sizokuhlala simhlonipha ngokunikela ngethabo ukuphathwa kwakhe ekuhlolweni okufana neenkhungo ukusekela intando yenengi lokha izenzo zayo nazibuzwako."Ngaphambi kokubekwa njengo mvikeli womphakathi,u-Madonsela bekasebenza njengelunga lesikhathi esizeleko lekhomitjhini yokutjhugulula umthetho weSewula Afrika,wabekwa esikhundleni ngo-2007 nguMongameli wangaleso sikhathi u-Thabo Mbeki.
Umvikeli womphakathi
[edit | hlela umthombo]U-Madonsela wabekwa njengo-mvikeli womphakathi nguMengameli u-Jacob Zuma weminyaka elikhomba engavuselelekiko ethoma mhlana ali-19 kuSewula 2009, ngokusekelwa ngazwi linye yi-National Assembly yeenqhema ezinengi.Ekumenyezelweni kokuqatjhwa kwakhe,uZuma wathi uMadonsela "uzokutlhoga ukuqinisekisa bona i-ofisi le iragela phambili nokufinyeleleka ebantwini abajayelekileko begodu yenza umsebenzi wayo ngaphandle kokwesaba namkha ukuthandwa".U-Madonsela ufanisa indima yakhe njengomvikeli womphakathi nobabakazi wenduna yama -Venda owaziwa nge-Makhadzi,umuntu ongasi wezepolotiki "onikela abantu ilizwi ngesikhathi anikela umrholi wesintu umzwangedwa".
Ngomnyaka ka-2012,waphenya "iinhlawulo"ezatholwa ngu -Julius Malema malungana neenkontraga zomnyango weenkoloyi ezinikelwe ikontraga yangaphandle i-On-Point Engineering.
Njengomvikeli womPhakathi,u-Madonsela wahlolisisa iinghonghoyilo eziphathelene nokusetjenziswa kwemali yomphakathi emzini kaZuma wangasese edorobheni le -KwaZulu-Natal le-Nkandla.Umbiko wakhe wokugcina malungana nokuthuthukiswa kwezokuphepha ekhaya lakaZuma elibizwa nge-Secure in Comfort wagadangiswa mhlana ali-19 kuNtaka 2014.UMadonsela wathola bona uZuma uzuze ngokungakafaneli emalini engu -R246 yeengidi umbuso ebegade ayisebenzise ekuthuthukisweni.Umbiko wakhe uhlangabezane nokusolwa nokuphikiswa okukhulu ngabajameli behlangano ebusako ye-ANC.Ngaphambi kokuthi umbiko wakhe wokugcina wenziwe emphakathini, unobhala jikelele we-ANC u-Gwede Mantashe noNgqongqotjhe wekhabinethi u-Lindiwe Sisulu benza iintatimende zomphakathi ezibukela phasi u-Madonsela nombiko wakhe,u-Mantashe wawubiza ngokuthi "ngumbiko wezepolotiki".Ngemva kokugadangiswa kwayo,i -African National Congress Youth League (ANCYL) yabawa bona u-Madonsela atjhiye umsebenzi,begodu amalunga we-ANCYL kunye ne-ANC-aligned Congress of South African Students (COSAS)enza amazwi ahlambalazako ngaye.I-COSAS, ebegade ikhutjhwe mphathiswa wekhabinethi wesifazana u-Nosiviwe Mapisa-Nqakula ngekulumo "yokubandlulula ngokobulili",ngemva kwalokho yarhoqisa "ikulumo yomuntu mathupha eya kumngani u-Madonsela".I-ANC chief whip u-Stone Sizani wathi "sikholelwa khulu bona weqe umkhawulo" ngokwenza "amazwi ahlambalazako" "aneenthombe zepolotiki".Isiqhema samagqwetha we-KwaZulu-Natal sathoma ijima lomphakathi wokuhlambalaza umbiko wakhe, begodu wasolwa ngokuba nehlelo lezepolotiki nguNgqongqotjhe weKhabinethi u-Fikile Mbalula.Mhlana ali-4 kuVelabahlinze 2014,amalunga we-ANC ekomidini lephothifoliyo yezobulungiswa aphikisana "nemibono ka-Madonsela enepolotiki" begodu umgcinisihlalo wekomidi u-Mathole Motshekga waphakamisa bona amandla womvikeli womphakathi,alawulwa mthethosisekelo welizwe, abuyekezwe.
"Ubujamo bokuthunjwa kombuso" umbiko
[edit | hlela umthombo]Umbiko wokugcina ka-Madonsela,"Ubujamo Bokuthunjwa", wakhutjhwa ngesikhathi isikhathi sakhe seminyaka eyi-7 se-ofisini siphela ngoSewula wee-2016.Umbiko wakhe bewungumphumela wesikhalazo esathunyelwa mfundisi wamaKatolika ubaba u-Stanslaus Muyebe.Umbiko lo uthole ubufakazi bokuthunjwa kombuso,okufaka hlangana ukuthonya okungakalungi komndeni wakwa-Gupta kuMengameli u-Jacob Zuma.U-Madonsela wayala umengameli bona akhethe ikhomitjhini yokuphenya,edoswa phambili lijaji eliqanjwe lijaji elikhulu.U-Zuma wabiza umbiko lo ngokuthi "yi-propaganda yezepolotiki" begodu wawuphikisa ekhotho,kodwana ikhotho ephakemeko yalahla itjhijilo ngoNobayeni 2017,yathola bona u-Zuma kufuze asebenzise amagadango wokulungisa kungakapheli amalanga ama-30, begodu wenza umyalo weendleko zomuntu mathupha ngokujamelene no-Zuma.
Eminye imisebenzi
[edit | hlela umthombo]Ngomnyaka ka-2018 u-Madonsela wanikelwa i -Order of Merit of the Federal Republic of Germany,ngumengameli we-German u-Frank-Walter Steinmeier ngesikhathi avakatjhele iSewula Afrika.U-Steinmeier wathi "Thuli Madonsela, usifundisa bona intando yenengi iqine kangangani nangabe sivikela iinkambisolawulo zayo ngokuzimisela. Kilokhu, uyisibonelo kithi soke samademokhrasi."
Ngo-2023,u-Madonsela wakhethwa ngunobhala zombelele we-United Nations u-António Guterres eBhodini lezeSayensi le-United Nations.
Ipilo yomuntu mathupha
[edit | hlela umthombo]UMadonsela wakhulisa abantwabakhe ababili, umsana uMusawabantu uFidel nentombazana, uWenzile Una njengombelethi oyedwa.Umyeni wakhe wahlongakala lokha abantwana basebancani khulu.Ngo-1980,u-Madonsela wathoma umsebenzi wakhe njengomsizi wathitjhere esikolweni sakhe sangaphambili,i-Evelyn Baring High School, e-Swaziland. Ngo-1982 waba msizi wathitjhere e-Naledi High School e-Soweto,esinye sezikolo ebezisemkhathini we-1976 Soweto Uprising.Ekupheleni kukaVelabahlinze wee-2018, kwavezwa bona u-Madonsela bekathembisene no-Dick Foxton,umcebisi wezokuthintana nomphakathi.
Iinkomba
[edit | hlela umthombo]2.http://www.whoswho.co.za/thulisile-madonsela-9068